Radar dektor? Niti ne. Explorer copilot namreč ne zaznava radarjev. Njegovo delovanje temelji na GPS tehnologiji. Predvsem pa naprava ne opozarja samo na radarje, ampak prepozna še veliko več tipov nevarnosti v prometu (nezavarovani žel. prehodi, nevarni odseki cest, … ). Skratka gre za napravo, ki med vožnjo opozarja voznika na morebitne nevarnosti.

Podatki o lokacijah nevarnih točk so na voljo na spletni strani Explorer. Posodabljajo jih na 14 dni. Izdelek je na tržišče poslalo slovensko podjetje, ki dejansko sodeluje s kupci te naprave. Baza točk se dopolnjuje tudi s prispevki uporabnikov. Pohvalno!

Več o dejanski pokritosti Slovenije s točkami in o rokovanju z Explorerjem bom lahko povedal, ko napravo dodobra spoznam. Se mi pa že po prevoženih par 100km zdi, da je to kar dobra alternativa radar detektorjem.

Explorer copilot

V začetku letošnjega leta sem si omislil novo igračko: radar detektor. Kupil sem ga predvsem “iz firbca”, da bi videl kako se obnese pri zaznavi radarjev na naših cestah. Nekaj pa je k nakupu pripomoglo tudi dejstvo, da število stacionarnih in mobilnih radarjev pri nas vztrajno narašča.

Uporaba radar detektorjev je v Sloveniji legalna, saj ne motijo ali preprečujejo izvajanja meritev hitrosti. Z uporabo detektorja se tudi doseže, da vozniki vozijo po omejitvah. Sploh zato, ker detektor opozarja na območje meritve in voznik zaradi tega zmanjša hitrost vožnje. Sam ne vidim v njegovi uporabi nič spornega, prav nasprotno. Kdor ima sam pri sebi “razčiščene pojme” o vožnji, si bo z detektorjem le občasno pomagal. Tistim, ki vozijo krepko preko omejitev pa zaradi lastnega reakcijskega časa tudi detektor ne bo pomagal uiti kazni.

Pregledal sem mnenja uporabnikov po različnih evropskih forumih in se odločil za proizvajalca Quintezz, ki izdeluje detektorje, prilagojene za evropski trg. V Evropi imamo namreč točno določene frekvence, na katerih lahko radarski merilniki delujejo in Quintezz je prilagojen nanje. Večina proizvajalcev radar detektorjev (Valentine, Cobra, Bell Electronics) ima naprave, ki so bolj primerne za uporabo v ZDA. Pri nekaterih modelih ponujajo tudi posebno ”EU različico” programske opreme za detektorje. Ta podatek je dobro preveriti pred nakupom.

Na spletni strani proizvajalca sem izbral model Quintezz XT 7000. Po uspešno zaključeni dražbi na E-bayu in plačilom preko storitve PayPal je trajalo teden dni, da so mi radar detektor dostavili na dom. Seveda je takoj sledila montaža v avto in preizkus delovanja.

Radar detektor Quintez XT 7000 meri signale v območjih K, Ka, Ku in X, poleg tega pa zazna tudi laserske pištole. Pri nas se za merilnike (poleg laserja) uporabljajo frekvence v pasovih Ka in K, zato sem ostale frekvence izklopil.

Po nekaj 1000 prevoženih kilometrih z uporabo radar detektorja torej lahko podam realno oceno. Moje mnenje je, da so radar detektorji za naše razmere le pogojno uporabni. Radarji pri nas so tehnološko precej bolj napredni od tistih v ZDA. Uporabljajo šibkejši signal za meritev, ki je horizontalno polariziran in ozko usmerjen v vozila. To ga naredi težko zaznavnega. Na videih nekaterih uporabnikov se da videti, kako v ZDA detektor zazna območje meritve do 500m pred radarjem. Pri nas je ta razdalja zmanjšana na približno 40-100m, odvisno od tipa radarja in zunanjih dejavnikov.

Kot primer zavajanja lahko pokažem posnetek na Youtube, kjer avtor trdi, da detektor na avtocesti zazna stacionarni radar pred predorom. V resnici pa opozarja zaradi svetlobne opozorilne table pred predorom. Na posnetku je ta tabla modre barve nad cestiščem, tik pred predorom. Če te opozorilne table nebi bilo, bi detektor piskal šele kakih 50m pred radarjem.

Na avtocesti se meritve izvajajo na razdalji 30-50m pred stacionarnim radarjem, zato ti radarji praktično ne “smetijo” okolice s svojim signalom in jih je težko zaznati več kot 100m prej. So pa vsaj postavljeni na znanih lokacijah in opremljeni s tablo, ki označuje območje meritve.

Radarji v parkiranih vozilih merijo na razdaljah do 600m, a so v praksi redkokdaj nastavljeni na več kot 100m. Pri zaznavi teh radarjev se detektorji najbolje izkažejo, še posebej na magistralkah.

Pri merjenju z lasersko pištolo je ob zaznavi meritve že prepozno za reakcijo. Laserski merilniki namreč oddajajo signal le med merjenjem. Ko ga detektor zazna, je meritev že opravljena.

Kako je z novo vrsto premičnih radarjev, ki so v škatlah na avtocesti, še ne vem. Ne poznam nikogar, ki bi že uspešno zaznal ta tip radarja. Možno je, da ta radar uporablja frekvence, ki so izven dosega naših detektorjev.

Kdaj je uporaba radar detektorja smiselna?

Radar detektorji so uporabni predvsem za opozarjanje pred radarji v parkiranih vozilih (Kangoo, Focus, Fabia, Clio ali Golf), ki so postavljena na magistralkah izven naselij. Tam se pri nas večinoma uporablja sistem Multanova 6-F. V kolikor meri prihajajoča vozila, se tak radar lahko zazna od 20 do 100m pred mestom meritve, odvisno od motečih dejavnikov iz okolice. Kot primer poglejte video, ki realno prikaže zaznavo radarja v parkiranem avtomobilu. Uporabljen je detektor Beltronics RX65.

Na avtocesti je radar detektor manj uporaben, saj poleg radarjev zazna tudi informativne/opozorilne table  in daje veliko lažnih alarmov. Zaradi višjih hitrosti vožnje je tudi čas od zaznave detektorja do meritve krajši. Detektor zazna stacionarni radar do 50m pred meritvijo, v tako kratkem času je težko hitro reagirati in zmanjšati hitrost na dovoljeno. Na gradbiščih in cestninskih postajah se uporablja nov tip premičnega radarja, ki pa ga detektorji iz meni neznanega razloga ne zaznajo.

V naseljih je detektor praktično neuporaben, saj daje veliko lažnih alarmov - zazna bližino bencinskih črpalk, bankomatov, avtomatskih vrat, … Nadležno nenehno opozarjanje je zato lahko precej moteče.

Podobne izkušnje imajo tudi znanci, ki uporabljajo radar detektorje drugih znamk (Valentine V1, Cobra 9445, Bel RX65 EU).

Radar detektor je torej uporaben predvsem na magistralkah, za zaznavo radarjev v parkiranih vozilih. Le v tem primeru imamo vozniki dovolj časa za reagiranje (če le ne vozimo krepko nad omejitvijo).

Osebno raje vozim po omejitvah (z manjšimi odstopanji) in budno spremljam promet, kot da bi se zanašal na radar detektor. Detektor je trenutno pospravljen v predalu in se zame ni izkazal kot dober nakup.

Priznam, da mi je bil Asus EEE PC že takoj ob predstavitvi všeč in sem komaj čakal, da ga dobim v roke. A ker ga dejansko nisem nujno potreboval, saj prenosnik že imam, ga tudi nisem kupil. Zdelo se mi je škoda denarja za tako igračko.

V službi pa smo se takrat odločili, da bomo v bovški knjižnici uporabnikom ponudili stojišče z računalnikom za dostop do sistema COBISS/OPAC. S prostorom smo precej omejeni, zato je bilo hitro jasno, da klasičnega PC računalnika ne moremo uporabiti, pa tudi za klasičen 15.4″ prenosnik ni zadosti prostora. Zato sem se odločil, da nabavimo Asus EEE PC in namesto Linuxa nanj namestimo Windows XP, da se bodo uporabniki počutili bolj “domače”.

Glede na to, da imamo med uporabniki tudi veliko starejših, sem počakal na verzijo z 8.9″ ekranom (da bodo bolje videli) in 20 Gb SSd diskom (različica 900). Naročil sem ga kar preko Mimovrste =), kjer so mi ga rezervirali, saj so ob predstavitvi zaloge hitro pošle.

Moje izkušnje z mini prenosnikom so precej pozitivne. Prvo presenečenje je čakalo že v škatli, saj zraven prenosnika dobimo priročno torbico torbico. Glede na to, da bo prenosnik montiran na polici, je niti ne rabimo, a vseeno je to lepa gesta proizvajalca.

Asus EEE je neverjetno hiter in odziven. Pričakoval sem, da bo precej bolj počasen, a se SSD disk odlično izkaže. Nameščeni Linux sistem je enostaven za uporabo, a bralci so bolj navajeni Windows XP, zato smo le-te namestili preko USB enote in dodali še Steady state, da bo računalnik ob vsakem zagonu “osvežen”. To predvsem pomeni manj dela z vzdrževanjem.

Malo nenavadno je, da v računalniku nič ne “melje”, kadar se programi nalagajo. Zaradi odsotnosti “pravega” trdega diska je namreč zelo tih.

Zaslon je odličen. Nima glare premaza in ima širok vidni kot, kar mu štejem v velik plus. Tudi ločljivost 1024×600 je povsem zadostna za brskanje po spletu. Vgrajena kamera ima 1.3 Mpix in ima kar lep in tekoč video, brez prekinitev ali “trzanja”.

Touchpad in tipkovnica sta prav tako dobre kvalitete. Tipke so malce manjše od običajnih, a vseeno zadosti velike in tipkovnica se ob tipkanju ne pogreza. Tipki na touchpadu sta na videz ceneni, a dobro opravljata svojo nalogo.

Edina pomanjkljivost Asusa je malce slabši signal za brezžično povezavo. Medtem, ko je moj prenosnik imel povezavo na 70%, se Asus sploh ni hotel povezati z brezžičnim usmerjevalnikom. Treba ga je bilo premaknit za kak meter bližje anteni, pa je povezava začela delovati. (router je bil 2 sobi stran, razdalja okoli 10m in 2x 20cm debela stena)

Splošna ocena: Odlično! Za tako malo denarja nudi veliko in kljub temu, da na prvi pogled deluje ceneno, je kakovostno sestavljen. Edini minus je slaba brezžična mrežna kartica, vse ostalo si zasluži pohvale.

[ironija on] Podetjema MSI in ASUS gre očitno tako slabo, da si ne morejo privoščiti niti fotografa za njihov promocijski material. [ironija off]

Gre za reklamni material za nove sub-notebooke obeh podjetij - Asus EEE PC in MSI Wind.

Uporabili so kar generično fotografijo mladostnika z iBook-om, dodali svoj logotip, ter z grafičnimi orodji malo spremenili poteze prenosnika na fotografiji. Po podrobnejšem pregledu fotografij se opazi tudi, da je uporabnik dobil malce temnejšo polt. :)

Resnično dvomim, da se je splačal prihranek tistih nekaj 100€, ki bi jih sicer porabili za profesionalnega fotografa.

Ali pač?? Konec koncev zdaj te fotografije krožijo po celem medmrežju. :)
 

In še originalna fotografija:

vir:
http://www.engadget.com/2008/05/18/asus-and-msi-have-some-splaining-to-do/

Evo, danes mi je poštar prinesel paket, ki sem ga čakal že kak teden. V njem pa nova igračka - smartphone HTC S710 VOX.

Zaenkrat še težko povem karkoli uporabnega o njem, ker se igram z njim šele nekaj ur. So pa prvi vtisi zelo pozitivni. Aparat ima 200 Mhz procesor, ima WLAN, velik barvni zaslon, skrito QWERTY tipkovnico, je pa še vedno precej lahek in le malenkost večji od mojega Sony Ericssona W810i.

Več sporočim, ko ga bom bolj podrobno stestiral.