301 preusmeritev (301 redirect - moved permanently) pove iskalniku oz. obiskovalcu, da se je (pod)stran preselila na drug naslov. Ta preusmeritev se izkaže za koristno, kadar preurejamo spletno stran, optimiziramo vsebine, ali stran preselimo na novo lokacijo.

V primeru, da preusmeritve nebi postavili, bi uporabnik / iskalnik ob obisku starega naslova dobil sporočilo o napaki 404 (stran ne obstaja). Do tega lahko pride npr., če ima uporabnik stran med zaznamki (favourites), oz. klikne na povezavo z zunanje strani, na kateri administrator ni posodobil povezave na novo vsebino.

Problem nastane tudi pri uporabi iskalnikov. Le-ti redno pregledujejo vsebine spletnih strani in posodabljajo seznam podstrani, ki jih imajo v svojem seznamu. Če iskalnik zazna, da neka stran ne obstaja več, se lahko zgodi, da bo taka stran dobila slabšo uvrstitev na iskalnikovem seznamu, saj iskalnik ne bo vedel, kam se je stran preselila.

Z uporabo 301 preusmeritve bomo uporabnika brez njegove vednosti preusmerili na novo lokacijo strani. Iskalniku pa bomo sporočili, naj svoj seznam indeksiranih podstrani posodbi in staro lokacijo zamenja z novo.

Najlažje naredimo preusmeritev s pomočjo vpisa preusmeritve v php datoteki.
Primer: datoteko http://www.spletnastran.si/untitled-2.php bomo preimenovali v http://www.spletnastran.si/optimizacija-strani.php. Da bi uporabnikom in iskalnikom sporočili, kam se je stran preselila, izbrišemo vsebino datoteke untitled-2.php in vanjo vpišemo

<?
Header( “HTTP/1.1 301 Moved Permanently” );
Header( “Location: http://www.spletnastran.si/optimizacija-strani.php” );
?>

Obiskovalci bodo ob obisku naslova http://www.spletnastran.si/untitled-2.php samodejno preusmerjeni na nov naslov, iskalniki pa bodo posodobili seznam indeksiranih podstrani in vključili nov naslov.

Druga možnost postavitve preusmeritve je skozi datoteko .htaccess na strežniku Apache. To datoteko ustvarimo v korenskem imeniku spletne strani. Če datoteka že obstaja, potem v datoteko vpišemo:

Redirect 301 /untitled-2.php http://www.spletnastran.si/optimizacija-strani.php

(zapis mora biti v eni vrstici)V datoteko .htaccess dodajamo zapise v vsako vrstico posebej, za naslove, na katerih želimo preusmeritev.

Res je, da CSS datoteke ponavadi ne zasedejo veliko prostora, čemu bi jih optimizirali in kompresirali? V praksi se izkaže, da pri velikih portalih lahko prav vsaka malenkost pripomore k hitrejšemu nalaganju strani. Zakaj si torej nebi pomagali s katero od storitev, ki optimizirajo in kompresirajo CSS datoteke:
- http://www.cleancss.com/
- http://www.cssoptimiser.com/

Seveda pomaga tudi, da se navadimo pisati pravilno in čisto CSS kodo in jo sproti preverjamo s CSS validatorjem.

Pred kratkim sem naletel na dva zelo dobra članka, v katerih avtor svetuje o pravilni in učinkoviti rabi CSS stilov: CSS tips and Tricks 1 in CSS tips and Tricks 2. Priporočam, da ta dva članka vsaj na hitro preberete, ker vsebujeta veliko dobrih nasvetov.

Z dostopom do oddaljenega namizja (remote dekstop / remote assistance) si olajšamo delo pri odpravljanju manjših težav na računalnikih, ki niso v naši bližini. S tem pridobimo na času in se rešimo potnih stroškov, ki lahko nastanejo. Metoda odpravljanja napak z daljave je sicer učinkovita le pri preprostih težavah v operacijskem sistemu. Ne moremo pa dostopati do pomembnih segmentov “recovery console” ali pa varnega načina zagona.

Zbral sem kratek seznam programov in storitev za oddaljen dostop in oddaljeno pomoč uporabnikom, ki nudijo tudi možnost brezplačnega preizkusa oz. možnost brezplačne uporabe za osebno rabo. Vsa orodja so uporabljena na Microsoft Windows operacijskih sistemih.

Windows remote desktop
je vgrajen v sama okna in nam nudi dostop do računalnika z lokalnim uporabniškim imenom in geslom. Pred prvo vzpostavitvijo povezave je sicer potrebno opraviti nekaj nujnih sprememb nastavitev:
- odpreti je potrebno vrata 3389 na požarnem zidu računalnika
- če je računalnik postavljen za usmerjevalnikom, je potrebno narediti preslikavo vrat 3389 iz usmerjevalnika na računalnik, kamor se povezujemo
- v sistemskih nastavitvah je potrebno omogočiti storitev oddaljenega dostopa
- uporabniškemu imenu je potrebno nastaviti geslo, sicer povezava ne bo možna

Odjemalec se nahaja v meniju start > vsi programi > pripomočki > orodja za komunikacijo, lahko pa ga zaženete s pomočjo Zaženi > mstsc.exe.

Dobra lastnost te storitve je, da je že nameščena v operacijskem sistemu Windows (professional različica). Slabost pa je to, da je veliko nastavljanja in da je povezovanje na računalnik za usmerjevalnikom oteženo.
Več info: http://www.microsoft.com/slovenija/windowsxp/pro/uporaba/oddaljeno_namizje/default.mspx

LogMeIn - http://www.logmein.com
Odlična storitev, ki deluje tudi za usmerjevalnikom brez posebnih nastavitev. Uporabno tudi, ker je registracija za osebno rabo  brezplačna. Po registraciji se na oddaljeni računalnik namesti strežniški program, do katerega se dostopa prek spletnega vmesnika. V vmesniku tudi vidimo, ali je oddaljeno računalnik priključen na omrežje in se z enim klikom povežemo nanj. Za avtentikacijo je dobro poskrbljeno, ker potrebujemo geslo za vstop v vmesnik in lokalno uporabniško ime za dostop do računalnika. Oddaljeno namizje se prikazuje v oknu brskalnika in se tam tudi izvaja.

Dobra lastnost tega sistema je, da ni potrebno nastavljati usmerjevalnika in požarnega zidu. Slabosti je predvsem dejstvo, da se seja izvaja v brskalniku in ne v namenskem programu, kar lahko povzroči težave pri določenih varnostnih nastavitvah brskalnika.
Več info: https://secure.logmein.com/documentation/Pro/Free_Pro_GettingStartedGuide.pdf

ISL Light - http://www.isllight.com
Po mojem mnenju najboljši program za oddaljeno pomoč, ki pa je plačljiv. Na voljo je sicer 15-dnevni brezplačen preizkus storitve. Za povezavo je najprej potrebna registracija uporabnika, ki bo nudil pomoč. Na oddaljenem računalniku se s spletne strani na računalnik naloži program, ki služi za povezovanje. Oseba, ki nudi pomoč, se prijavi v sistem in zahteva številko, ki bo služila za povezavo. Na oddaljenem računalniku se ta številka vpiše v odjemalca in povezava se vzpostavi.

ISL light je odličen program za nudenje podpore uporabnikom, ki delajo na računalniku. Njegova edina pomanjkljivost je ta, da mora oseba na oddaljenem računalniku vpisati številko, da se seja vzpostavi. Ampak če program pojmujemo kot “nudenje podpore” in ne kot povezovanje na oddaljeno namizje, mu tudi tega ne moremo več šteti kot slabost. Za remote desktop ima podjetje ISL druge izdelke.
Več info: http://www.islonline.com/si/help.htm

Teamviewer - http://www.teamviewer.com/
Deluje na enak princip, kot ISL light in je hkrati še brezplačen za nekomercialno rabo. Oddaljeni uporabnik si namesti brezplačen modul za povezovanje in vanj vpiše ID številko, ki mu jo pove oseba, ki se povezuje na oddaljeni računalnik.
Več info: http://support.teamviewer.com/index.php?languageid=1

Predstavil sem štiri izdelke, ki jih občasno uporabljam v zasebno rabo, ali v službi. Če poznate še kakšen dober izdelek, pustite komentar.

Malo za intermezzo… moj jagodni izbor glasbenih videov z Youtube :)

Die Apokalyptischen Reiter & Ally The Fiddle - Seemann

Haggard - The Final Victory

Epica - Cry For The Moon

Izbor ni točno tak, kot sem si ga zamislil, a je zadosten približek glasbi, ki jo poslušam. Dobri vokali, nekaj klasičnih instrumentov in rock/metal podlaga. It doesn’t get any better than this. 

V četrtek, 20.11.08, so za javnost odprli spletni dostop do digitalne knjižnice Europeana. Trend uporabe digitaliziranih gradiv in elektronskih virov podatkov krepko narašča, zato ni bilo presenečenje, da bo takoj po odprtju spletno stran obiskalo veliko število uporabnikov. Očitno pa so se snovalci spletne strani krepko ušteli v ocenjevanju tega števila. Sistem je namreč po doseženih približno 10 milijonih zahtev na uro klonil in stran so morali spet zapreti za javnost. Precej klavrn začetek tako pomembnega projekta, moram priznati.

Zanimivo je, da so v razvoj Europeane prispevali več kot 13 milijonov €. Evropska komisija pa bo celo prispevala dodatnih 120 milijonov € (vir). Mislilim si, da bi ob vsem tem denarju stvar lahko delovala bolje. Spet je tu vprašanje: zakaj se toliko projektov, ki imajo na voljo ogromno denarja, realizira tako počasi in z velikimi težavami.

10 milijonov zahtevkov na uro sploh ni tako velika številka. Kako, da se je torej opisani scenarij zgodil? že tale podatek me je šokiral:

Despite increasing the number of servers from three to six, the site crashed again early evening.
http://www.digitaljournal.com/article/262554

6 strežnikov za celotno evropsko digitalno knjižnico? Ni to nekam malo? Sicer nič ne piše o konfiguraciji, ampak pričakoval bi malce večji grozd strežnikov za tako pomembne vsebine.

Na spletni strani je zdaj objavljeno (neoblikovano?!) obvestilo, da bo stran na voljo v sredini decembra 2008. Vse skupaj pusti nekako grenak priokus, sploh če si še enkrat pogledamo par vrstic višje in vidimo količino denarja, ki ga je ta projekt porabil.